Šla sem v Bosno!

''Dfak Katja Smerajec v Bosni?!'' Na prvi story iz Bosne sem dobila več odzivov kot bi jih po moje, če bi se slikala gola. No pa pustimo to. Šla sem na poroko kolegice. Preden sem šla so mi vse slovenske prijateljice rekle, da so tam ženske res zrihtane in naj ne bom "premalo urejena". Okej, razumem, poznajo me že dolgo. Če bi zbirala med overdressed ali underdressed bi vedno zbrala drugo. Zdi se mi kot da neka huda urejenost res ampak RES ne paše moje osebnosti. Pač sem zmedena, nepredvidljiva in naredim kar mi paše. Mislim že občutek, da moram paziti kako bo nekaj izgledalo ko se usedem, ko plešem ali ko grem na wc, me straši. Si predstavljaš, da se pač odločim da se usedem na nek štor zunaj, v obleki za 200€?! Verjetno se ne bi. Res občudujem ženske, ki premorejo tako samodisciplino da celo noč izgledajo in se obnašajo urejeno in odraslo. Mislim ne pravim, da meni to ne uspe, da ne zmorem. Gre se za to da nočem. Zakaj bi se odrekala razigranosti, radovednosti in spontanosti z neko 'omggg' obleko k bi jo itak oblekla samo enkrat? Kje je pa polnost življenja?

No obleko sem si kupila vseeno zelo lepo, preprosto, ampak khm, ne povejte nobenemu, bla je res poceni (sej verjetno je kdo opazil ). Pa da ne bo pomote, rada izgledam lepo, rada sem urejena in rada imam umetnost ličenja. Ampak more mi biti udobno. No, tudi ličila po navadi komaj čakam, da jih odstranim. Ne vem, občutek dobim kot da sem umazana. Mogoče dovolj o urejanju, sicer bi rekla, da sem dobila občutek, da je "dresing up" v Bosni kar pomembna vrednosta. Preprosto verjetno ni tako zanimivo?

Včasih sem dobila občutek, kot, da sem v pižami zraven njih. Včasih sem se počutila kot hulk med prijetnimi, nič hudega slutečimi ljudmi. Včasih pa sem dobila občutek, da sem preveč "možata". Zdelo se mi je, da sem preglasna, preveč direktna in iskrena in si nasploh preveč upam. Kot, da so te lastnosti rezervirane samo za moške. Mogoče so pa to le moje ranljive točke in so tu prišle na površje? Milina žensk se mi je zdela čudovita, a je nisem mogla sprejeti v polnosti. Bolj sem se ukvarjala s tem kako se jaz lahko sprostim v svojo nežnost. Ne želim si biti 'Hulk'. Enkrat sem delala neko meditacijo kjer naj bi videl svojo "spirit animal" (prevod: duhovna žival) spomnim se, da sem najprej videla kačo, ampak sem vedela, da to ni to. Kar naenkrat je kača odšla in pojavila se je majhna puhasta žival z netopirjevimi krili. Oboževala je raziskovanje vsega mogočega. Bila je navdušena nad svetom in nič je ni ustavilo, da bi pregledala vsak kotiček. Ko je našla osebo ob kateri se je počutila varno, se je ulegla na njo in se pustila crkljati dooolge ure. Mislim, da sem izmenično v stopnji kače in puhaste živali z netopirjevimi krili. Sem pa definitivno vedno bolj sama sebi varna oseba, zato sem se zalotila, da sem veliko časa preživela sama v sobi. V cuddle stopnji s seboj haha . Mislim, da toliko kot sem ekstrovert sem tudi introvert. Kot sem že rekla, polna nasprotij. No pa da nadaljujem z Bosno.

Bila sem v Bihaću. Kok je pa to lepo mesto. Reka Una definitivno jemlje spotlight celemu mestu. Tisti mini slapovi, mogočnost, čistost in barva reke so najverjetneje najlepši spomin. Ne vem zakaj ampak kamorkoli grem, ko sem v bližini vode, ali je to jezero, reka ali morje, se moje srce odpre čarobnosti narave. Res je bilo lepo in poceni. Še posebej restavracije, ni važno kok je 'fancy' ali kako lepo pogled ima, cene so prijetno presenečenje slovenskim. Sploh v današnjem obdobju inflacije.😖 Ampak mogoče so te cene kot opravičilo, da v vsaki restavraciji uničuješ svoja pljuča in vonj svojih oblek, saj je kajenje dovoljeno v notranjih prostorih.

Bom še mal povedala o osrednjem dogodku, zakaj sem sploh šla v Bosno. Poroka. Celodnevni dogodek. No za nevesto in njene bližnje verjetno celoletni z vsemi pripravami vred. 😖 Dejansko se nisem zavedala koliko dela je s tem. V svojih 6 letih dela v gostinstvu sem delala že na ogromnooo porokah. Srbske, slovenske, italijanske, mislim, da je bila ena celo nizozemska. Na bosanski pa še nisem. Ampak, ko delaš na poroki vidiš sam zadnji del, proslavo. Ne vidiš tistega dela prevzemanje neveste in vse kar paše zraven. No ne vem kako drugi dojemate to ampak to 2 urno druženje v čakanju, da ženin pride po nevesto je mičkeno dolgočasno, če seveda vase ne zliješ zajetne količine alkohola. Ampak saj jaz sem imela delo, dajala sem mašnice na avto in se zabavala z osemletno punco, nečakinjo neveste. Se mi zdi, da vedno na teh dogodkih najdem nekega otroka in z njo/em jamram. 😅 Ne, sej se bolj igram haha. Sej mogoče je to bolj zato ker nimam spremljevalca. Ampak pustimo to. Že ob odhodu na poročno večerjo sem se počutila kot da nisem dovolj 'wau'. Ne zdi se mi, da bi sploh kaj dala lahko nase kar bi bilo dovolj bleščeče. 😅 Ampak okej saj bom preživela. Sestradana sem bila. Pa ne, da ne bi bilo nič za jest, bilo je dovolj. Ampak Katja special človek ne sme glutena, mleka, potem pa se še odloči, da ne bo jedla mesa in ji je zelo težko ji ustreči. Jedla sem priloge, riž in krompir. Karkoli sem jedla v Bosni je bilo ali zeeelo mastno ali pa pretirano sladko (sladice). Nisem vedela, da lahko narediš masten riž, ampak njim je uspelo. Pa da ne bom vsega skritizirala, solata je bila odlična. 😁 Sicer jaz sem malo nehvaležen ocenjevalec hrane. Po navadi jem res nezačinjeno hrano in bolj le kuhano, tako, da meni je vse 'premočno'. Tako, da ne jemljite preresno mojih ocen. Bil je zelo lep ambient, res zelo bogato okrašena miza ženina in neveste, zelo glasna glasba v živo in ogrooomno ljudi. Na srečo sva z osemletno punco razmišljali enako. ''To je preglasno.'' In se večino časa sprehajali v okolici hotela. Alkohola ni bilo na sami večerji, zato je veliko ljudi bilo v baru pred hotelom. Nisem vedela, da obstajajo poroke brez alkohola, se mi je zdelo kar zanimivo. Kot sem razumela, so za tem verski razlogi. Menim, da bi si tudi kakšen naš župnik lahko spomnil, da je alkohol greh, glede na število alkoholikov v Sloveniji. Khm, samo predlog. Ampak ne, sej oni pijejo sredi maše, moramo mal kristusove krvi - vina popit. Spomnim se, da ko sem bila majhna sem spraševala starše, kako da župniki v službi lahko pijejo alkohol. Skrbelo me je in me je zanimalo, kako, da niso pijani. 😂

To je nekako vse kar sem doživela, saj sem ob 22 šla v sobo k speči enoletnici, da sta starša lahko praznovala z nevesto. Dejansko sem hvaležna, da sta me prosila. Res sem bila utrujena in hkrati vem kako je ko imaš malega otroka, tvoja zabava in potrebe so na drugem mestu. Verjamem, da že dolgo nista tako brezskrbno plesala in vesela sem, da sem imela priložnost jima to omogočiti. Hotel je imel pravilo, da se poroka konča ob 1. nisem vedela, da se res bo. V enem hotelu kjer sem delala, smo tudi imeli pravilo do enih, a vedno je trajala kakšno uro dlje. Tu je dejansko bilo konec ob 1.

Celotna izkušnja mi je bila všeč. Res, da sem drugačna od njih in sem se počutila kot tujec. Kar sem bila, in verjamem, da se oni prav tako počutijo v Sloveniji občasno. Ampak so me zelo lepo sprejeli, mi nudili vse kar sem potrebovala, skrbeli zame, kot da sem ena izmed njih. So izjemno gostoljubni ljudje. Sem pa dobila novo hvaležnost do mojih staršev, ki sta mi dovolila res veliko in me s tem opogumila k raziskovanju sveta. Bila sem izjemno svobodna, sploh v najstniških leti in zagotovo je to pripomoglo v to, da se počutim varno potovati sama tudi po drugih celinah. V Bosni sem opazila, da je prisotno veliko več strahu. Res da je Slovenije verjetno veliko bolj varna in da se jaz ob vsem svojem zaupanju včasih postavim situacije, ki niso najbolj premišljene, a hkrati me bolj straši, da bi bilo moje raziskovanje omejeno zaradi strahu, ki bi se ga naučila. Je pa res, da če odraščaš v tem sploh ne veš kaj zamujaš. Verjetno imam tudi jaz kakšne strahove, zaradi katerih se izogibam situacij, ki sicer niso nearne. Npr. nekaj časa sem se izjemno branila Italije. Občutek sem imela, da so moški tam bolj nagnjeni v spolne kontakte in me je skrbelo, da se mi bo zgodilo kaj neprimernega. Zanimivo, da me na Tajskem to ni niti malo skrbelo. No pa saj včasih se tudi delam pogumno, ko pa pridem v dejansko situacijo pa crknem od strahu haha 😂 Na primer kakšni pajki večji od suhih južin. Delam se najbolj pogumno ''bom jst opravila z njem'' na koncu pa ne upam blizu. Opala. 🙈 No pa bom tukaj zaključila moje potovanje. Pri pajkih.

Z željami, da tudi vi raziščete kakšno nepoznano lokacijo v tem poletju,

Katja

P.S. Dejansko nimam nobene slike iz poroke, tko da sliko prepuščam vaši domišljiji.