Stopljena🫠

Včasih (no mogoče ne samo včasih, kar pogosto), gledam na youtubu 'pick a card' branja. To je nekako kot branje iz kart, le da večim gledalcem youtuba na enkrat 😅. Ampaaaak, si sama zberem kupček, tko da jst bi rekla, da je vseen personaliziran. Vidim, da se nek del mene malce sramuje te navade, ampak vseeno. Gledam to, ker me izjemno pomirja in to je dovolj dober razlog. 😊

Večino je takih, ki jih poslušam na pol, saj vzpodbudijo misli na temo o katerih se govori in tako hitro pozabim na njih, a današnji se me je izjemno dotaknil. Zdelo se mi je, da je punca, ki je vedeževalka ali youtuberka ali karkoli lahko to posameznico poimenujem, opisala občutja, ki jih doživljam. Verjetno sem na neki ravni vedela točno to kar je rekla že prej, drugače se me verjetno niti ne bi dotaknilo, ampak čutilo se je tako osebno, tako terapevtsko, tako sočutno in spodbudno. Zajokala sem. Redko se počutim tako slišano in videno in pogosto me to spravi v jok. Verjetno iz hvaležnosti, sreče in zraven žalosti, da se to tako redko zgodi, pogosto me je tudi sram tega odziva. Pogosto se delam da mi je vseeno, saj si ne želim čutit tega koktejla ranljivosti in jokati vsepovprek. Strah me je. In ravno to je bila tema tega videa.

---

Naslov je bil 'Kaj ti želi sporočiti tvoj notranji otrok.'

''Oseba, ki si morala biti, da si tam, kjer si zdaj, ni ista verzija tebe, ki jo boš potrebovala v prihodnosti. Zaslužiš si spoznati, kako je, ko ti ni potrebno biti vedno močna, vedno pripravljat na boj in dodatne odgovornosti, kako je doživeti yin in ne samo yang.''

''Zdaj si tvoj notranji otrok želi, da doživiš občutek prejemanja. Ko imaš priložnost, dovoli sebi biti nahranjena namesto, da ti hraniš druge, dovoli si biti postrežena, namesto da ti strežeš drugim, dovoli si prejemati, namesto da neprestano daješ. Če si drzneš iti v situacije, odnose, daljše zaveze, ki si jih morda prej nisi upala, je velika verjetnost, da se znajdeš v situaciji, ki je točno to, kar si vedno želela, čeprav si morda mislila, da ni mogoče.''

''To je podobna energija kot, da bi bili vsi ščiti, učne lekcije, znanje in močna drža, ki si jih potrebovala vojaška oprema in zdaj greš na bojišče. Namesto bojišča pa odkriješ miren kraj, kjer te prijazen fant vpraša, če lahko prevzame tvoj težek plašč, te posede, ovije v toplo odejo in ti ponudi topel napitek. To je prostor kamor si bila vedno namenjena, prostor v katerega te je vse vodilo, to je prostor kjer si si vedno želela biti. Dovoli si to priložnost.''

''Ko boš tam boš vedela, da je to ta priložnost (če še ne veš).''

---

Prou zanimiv, ker sm prejšnji teden imela nafilan s polno ljudi, dejavnosti in služb, ki so bile dolgo časa nekako del moje preteklosti. Malo nenavaden teden. Kot da sem imela na voljo pokukati v manjše odseke moje preteklosti z nekak 'odraslejšim' umom. Kot da mi življenje daje na voljo še eno izkušnjo, da se odločim ali je to stvar, katero želim ponovno izkusiti ali je najboljše, da ostane del preteklosti.

En dogodek pa je res podobn temu 'readingu/napovedi.'' Že ko sem šla od doma se mi je zdel, da se bo zgodilo nekaj pomembnega. S prijateljem, ki je del družbe s katerimi smo prežurali veliko noči mojih dvajsetih sva šla na nek home parti. On mi je takrat v dvajsetih reku, da mam ledeno kocko namesto srca. 😅 Mel je prav, kljub temu, da sem bila sočutna in skrbna sem imela zelo močne zidove okrog sebe in hladen odnos. Zadnja leta se učim to mal 'tajati'. Se mi pa zdi, da sem se malo izogibala te družbe, saj se mi je zdelo, da nekako rabim ta 'led' okrog sebe ob njih. Zanimivo, da sem se zdaj odločila drugače, ubistvu sem se prav veselila, manjkalo mi je takih zabav.

No presenetilo me je, ker je zgleda moj prijatelj malo zamenjal družbo in sem se znašla med nepoznanimi. Ampak ni bilo samo to, te neznanci so bili zelo skrbni in spoštljivi do mene, počutila sem se kot princeska. 🥰 Še posebno ob enem, ki ga je moj prijatelj dodelil kot mojega 'čuvaja.' Ja vem, smešn 😂 plus ponavadi me mot, če mi kdo ovira svobodo s tem da me 'čuva'. Ampak, hm, vbistvu je bilo prou lepo in prijetno. Ponavadi se počutim kot breme ali pa mi je drug breme, ker me skos sprašuje ali sem okej, ampak ne tokrat. Zdelo se mi je, da uživa, da lahko skrbi zame. Prav ta občutek kot ga je opisala punca na youtubu. Z bojno opremo sem vstopila in počasi je postala ta oprema le še topla dekica in prijetno vzdušje, ko smo ob 6 zjutri ležali na kavču in gledali Modern Family.

Zdi se mi, da sm trenutno 'in love' v možnost nežnega življenja, ki se mi odpira. Sej ne, da nisem vedela da obstajajo ljudje, ki uživajo v tem, da so zaščitni in skrbni, ampak nekako se mi je zdelo, da je to tako daleč od mene, da moram tudi jaz nekaj žrtvovati, da je tako dolga in težka pot do tja. Ampak, hm, mogoče pa je tisto prebrano znanje, da moraš samo dati prostor in sprejeti, dejansko resnično. Mogoče pa sem se jst spremenila. Mogoče pa res lahko samo sem. In res, čutim, da je to dovolj. Čutim, da je varno in to nisem že mnogo let.

S toplo hvaležnostjo življenju,

Katja