Softić

Jst ratam zelo owerhwelmed v trgovinah kjer je velik ljudi. Sploh pa na blagajni, ko folk čaka, da se 'spelm.' Da ne govorim o tiktak blagajnah. Najhujš. Zdej se mi je že drugič zgodil, da je 'tist, ki čaka' (in zelo očitno gleda pod prste) neki komentiru glede mojega načina čekiranja izdelkov.

''Že tko mi je neprijetno, ker me direktno gledaš, a lahko malo osebnega prostora prosim!?'' Če bi bla jst kšn velik nabit tip mi zih noben nč ne bi reku. Takrt se pa da sam tiho počakat ane. 😒

No, seveda sem se ob izhodu iz trgovine zjokala, ker… ammm, ubistvu sam preveč je blo vsega, tipson je bil samo kamenček, ki je sprožil plaz. 😅

Pač sm občutljiva nooo. 😅 Že od vedno vem, da je tako. Vse me moti. Zvoki, hitro premikanje okrog mene, živčnost ljudi, spreminjanje svetlobe, hitenje in milijon drugih stvari. K ena spužvica stresa sem. To se zelo lepo vidi, ko nas več spi v isti sobi. V tistem času med 'uležem se v posteljo' in 'zdaj spim' moja navdušenost in govorjenje začne naraščat, medtem ko drugi okrog mene zaspijo hitreje kot kadarkoli. Če je v skupini kdo, ki je za pikico boljši v 'spužva lajfu' pa zaspim tudi jaz ko bubica. Ampak to se je zgodil samo enkrat. 😭

Vedno sm mislila, da sm pač malo čudna, drugačna od ljudi, preveč občutljiva, da mam preveč energije … Ampak za tem sem ugotovila, da nas je več. Na magisteriju za psihoterapevte so profesorji naš letnik oklicali kot ''bolj občutljivi posamezniki'. Rekli so, da ima vsak letnik neke specifike, ki se jih da zaznati in ja, mi smo 'ta občutljivi'. Kar je v terapevtskih vodah dejansko prednost. Večji rang občutljivosti, lažje zazna drugega posameznika v celoti njegove občutljivosti.

Do tega študija sem mislila, da je to, ko lahko začutiš nek 'vajb' skupine, občutke in fizično bolečino drugih ali samo nekako veš, da oseba ni to kar govori, nekako bolj metaznanost, nekaj bolj duhovnega, malo bolj vu vuu. In potem so nam predstavili neke nobel nazive, npr. 'projekcijska introjekcijska identifikacija', 'afektivni psihični konstrukt', '(kontra)transfer'… in kr naenkrat sm ugotovila, da mogoče pa je to neki kar folk uporablja? Ne samo za branje iz tarot kart, vsakodnevno sočutje ali paniko v trgovini (khm, to sm jst😅), ampak tko res za nek dober job.

A si morš mislt, da moja 'softić narava' je lahko neki uporabneeega?! Sooooo kjuuuuut. 🥹😭😍

Mogoče zgleda, k da mal... khm, pretiravam. Ampak, ko odraščaš v življenju kjer ti svet govori, da je občutljivost tista, ki te upočasnjuje do željenih ciljev in za tem ugotoviš, da je ravno ta občutljivost sam cilj. Ohhh. Čisto olajšanje. Samo jst moram biti. Samo Katja.

No, pa da ne zajadram v vse globine svojih občutkov. A si moraš misliti, da mi ljudje lahko čutimo drugega, njegove želje, počutje, fizične bolečine, koga ima rad, kaj se je dogajalo v sobi v katero smo ravnokar vstopili, kaj so trenutni cilji drugega, kaj ima kdo v mislih … in to brez da bi vprašali. Zakaj tega ne znamo uporabljati? No, mogoče sem malo posplošila. Zakaj imam jaz take težave s tem? Zgubim se, ne vem kaj čutim od drugega, kaj od sebe, mene boli trebuh ali tebe? Sm jst živčna ali si ti? Zakaj je tako zakomplicirano? No, ravno sem našla knjigo o tem, tako da brb do trenutka, ko jo preberem in naučeno dam v prakso.

Z navdušenjem nad vsem novim znanjem, ki bo še prišlo,

Katja