Sej bo🤞

Kolegica mi je poslala en reel k mi je bil res tko, zdravilen. Punca je terapevta vprašala na kaj se mora osredotočiti v naslednjih tednih in psihoterapevt je reku: »Ravnokar si šla skozi neki težkega. Greš skozi neki težkega. Karkoli tvoje telo čuti, da mora čutiti, karkoli rabiš, da lahko zdržiš v teh občutkih, ne glede na to ali je koristno, nekoristno, zdravo, nezdravo, to so prave stvari trenutno. Zdaj ni čas, da si ostro začrtaš 'zdravilni kurikulum' in se grajaš vsakič, ko mu ne slediš pravilno. Zdaj je čas, da se naučiš poslušati, kaj tvoje telo intuitivno potrebuje, da gre naprej, tudi če to pomeni brcanje in kričanje, se izolirat od sveta, vsak dan klicat frende in jim jokat v slušalko al pa pojest pol litra sladoleda. Če tem delom ne dovoliš, da zavzamejo prostor, ki ga potrebujejo, se bodo še naprej trudili priti ven takrat, ko tega res ne boš hotela. Dokler zatiraš te dele sebe pred izražanjem, daješ energijo in čas v to in to te nikoli ne bo pripeljalo bližje osebi katera si želiš postati.«

Ne verjamem, da bi ta nesvet bil okej za vse, ampak jap zame je ziher. Jst večino časa iščem najbolj 'pravilen', 'angelski' način kako bom neki predelala in ja zato pozabim, da si tudi jst lahko dovolim bit mal bolj človeška, mal bolj sitna, mal bolj 'crazy' in še smešno je, ker ko si dovolim 'vse' mi sploh ne pridejo ekstra nezdrave stvari v misli, ampak nekak bolj 'jst' stvari. Iščem povezanost kjerkoli lahko, mejbi se mal bolj oklepam ljudi, mal bolj sitna ratam, ko kdo kej zahteva od mene, mal bolj občutljiva na vse dražljaje sveta in s solzicami hodim na sprehode. Sploh ni bed. Ampak včasih me je tok strah, da bi bla tko 'resnično jst' v obdobjih, ko nimam velik prostora za stiske drugih. Zdi se mi, da se najbolj varno počutim v vlogi kjer sm jst zadovoljna z življenjem in je drug mal manj. Verjetno ker takrat pač nisi ranljiv. Takrat te redko kdo zavrne, ne sprejme, zabije. Ampak v vlogi 'bolj ranjenega' pa me je tok strah. Kaj če bo folk šou za vedno, ker je težko z mano 😭. Oh, kok bi bil svet lažji, če ne bi rabila drugih, če ne bi na vsakemu koraku trzala a mi bo nekdo zameru za skos, a bojo moje besede šle skoz al ne, a se mi bo spet svet postavil na glavo.

Ampak glej, včasih je lepši, ko je na glavi. Včasih je sam pač čas, da te 'lajf' brcne na drug konc sveta in te pusti, da se znajdeš. Sicr ne vem, včasih moraš uno 'lepše' kr temeljito iskati. Mogoče te pa samo najde? Upam, da me najde. Verjamem, da me.

No, lepe pozdrave iz 'druzga konca sveta na kerga me je lajf brcnu',

Katja 🥰✨