Orgazmično življenje 👀

Katja Smerajec
Jun 29, 2022
3 min read

Updated: Aug 16, 2023

Že nekaj let nazaj sem bila na nekem izobraževanju za energijsko tehniko Acess Bars. Mami me je poslala. Nisem vedela kaj to sploh je. Fascilitatorka je vedno ponavljala ''Kako je lahko še boljše?'' Ob tem sem si mislila, daj no te besede zvenijo, kot da z ničemer nisi zadovoljna. Saj veš, skromnost pa to. Smešno je, da je ravno ona izmed vseh ljudi, ki sem jih poznala izgledala najbolj zadovoljno. Če povem po resnici mi je šla prav na živce kako se ima fajn. Oblečena je bila v poletno dolgo obleko, izžarevala je otroško brezbrižnost in občutiti je bilo kot, da doživlja stalne poživljajoče orgazme. Tisto obdobje resnično nisem bila v stiku s svojo ženstvenostjo. Vse kar je bilo pomembno zame je bilo delo, faks, treningi, zdrava hrana in kako privarčevati čim več denarja. Gnusila se mi je njena zaljubljenost v življenje. Vzela je neko knjigo, jo naključno odprla in prebrala poglavje: Orgazmično življenje. ''Pa glih to je mogla odpret no'' sem si mislila.

Predstavila je življenje kot resnično uživanje telesa v vseh njegovih lepotah in tegobah. Na delavnici sva bili dve. Obe sva študirali zdravstveno nego. Jaz sem ravno zaključevala, ona pa je zaključila že nekaj let nazaj. Nobena ni imela namena delati v zdravstvu. Že sama praksa nama je pokazala krutost in brezčutnost zdravstvenega sistema. Včasih vidim vzorec, nas 'odločilk' za šolanje zdravstvene nege. Ne znamo se sprostit. Ne znamo uživat. Ne znamo čutit. Ne znamo polno ljubit. Zafrustrirane smo v ciljno usmerjeni moški energiji, ki nam ni naravna. Popolne za zdravstveni sistem. 😯

Pa da se vrnem na poglavje orgazmičnega življenja. Mislim, da nobena od naju ni razumela, kaj želi povedati. Jaz definitivno nisem. Že ob sami besedi orgazmično sem zlezla skupaj.

''Orgazmi so izključno povezani s sexom in o sexu se ne pogovarjamo, ker nismo cipe.''

Zdaj se tej misli smejim, a takrat je bila izjemno resnična. Strah, da bom izpadla cipa me ni odvrnil le od posteljnih aktivnosti, ampak tudi od vseh drugih užitkov sveta. Ste kdaj videli žensko, ki čisto počasi in z užitkom liže sladoledno lučko? Kaj pomislite? Ženska res uživa lajf? Moja prva misel je ''Ne, to ni okej.'' Zaprem se. Zaprem pretok. Faking shit spolna energija je življenska energija. Ni vse povezano s sexom, ni fora v njem. Pomemben je občutek. Občutek polnosti življenja. Občutek užitka. Občutek neskončnega. A smo kdaj pomislili, da je njena želja le užiti vsak delček okusa in preko njega začutiti življenje? Ni šov za druge, je občutek. Povabi te. ''Uživaj z mano.''

A v svetu, kjer smo vsi le prazne flaške si ga želimo vzet. Ne verjamemo, da je tudi nam na voljo. Vzamemo ga. S prezirljivimi komentarji, s fantazijami, s svojo praznino.

Vse bi naredili, da je naš, tudi če samo za trenutek. Ta občutek.

Kako je res lahko še boljše? Kako lahko še bolj v polnosti čutim sebe? Kako se lahko znebim okov lastnih misli in kako lahko živim orgazmično?

Tako, da si dovolim čutiti globine najtežjih občutkov. Tistih, katerih se izogibam. Tisti kateri niso bili zaželeni. Tistih, ki me spravijo v manj produktivno stanje.

Začelo se je z žalostjo. Po moje sem v prvem letu prejokala več kot v celem življenju. Bilo je odrešilno. Še vedno je. Nadaljujem z jezo. Ta mi še dela težave, no tudi žalost mi jih včasih. Ampak a si morate misliti kje sem se najbolj zataknila? Ljubezen. Zaljubljenost. What, pa to je tako lep občutek, zakaj ga nočeš občutit? Nevaren je. Vsaj zame. Takrat se sprostim, takrat se prepustim. Dobesedno stopim, ko sladoledna lučka na vroč poletni dan. ''Ne! Da me bodo drugi vlekli naokrog to pa ne.'' Prosim te. Lahko zaupaš življenju? Ga lahko občutiš? V čarobno lepih trenutkih in v nasprotnih grenko slabih? Enega ni brez druegga. Pa smo spet tam.