Okej no, bom pa lenarila🥴

Well, nedavna ugotovitev mojega zapisa je bila, da telo ve ogromno. Ne samo kdo je najboljši partner, ampak kdo je iskreno na tvoji strani, kaj je dobro zate, koliko telovadbe in hrane potrebuje in bla, bla, bla naprej. Včasih se vprašam koliko težav so mi prinesle samo informacije, ki sem jih nato spremenila v logično sklepanje kaj je dobro zame.

Ko sem bila mala so mi rekli, pomagaj pri hiši, ne odgovarjaj nazaj ➡ vedno na voljo za pomoč, ne imeti svojega mnenja, ✔️ pri 12 sem našla forum z naslovom ''kako biti anoreksičen'' ➡ jej izjemno malo, ✔️ pri 15 sem našla članek ''zdravo prehranjevanje'' in instagram z ogromno fit dekleti, ki so vsak dan objavljale treninge ➡ samo zdrava hrana in treningi vsak dan, ✔️ pri 16 sem zvedela, da si kurba, če slediš spolnem nagonu ➡ nikoli ne kaži poželjenja, okej, pri 18 so mi rekli, da moram začeti delati ➡ skos delaj, ✔️ pri 19 sem zvedela, da se ne splača pustiti faksa, če si že naredil letnik ➡ dokončaj faks, ✔️ pri 21 sem poslušala Gary Wee-jev nasvet ''samo naredi'' ➡ grem sama na tajsko, posnamem vlog, objavim, ✔️ pri 21 sem imela zelo boleč breakeup, mi je oči rekel, da je najboljše biti sam ➡ ne želi si ljubezni od zunaj, ✔️ pri 22 sem gledala video ''kaj je všeč moškim'' ➡ vedno bodi nasmejana, odprta, prijazna, nekonfrontalna, ✔️ pri 23 sem pisala diplomo o pozitivnih učinkih joge ➡ vsak dan joga in meditacija, ✔️ pri 23 sem se seznanila z delom na sebi in teorijami navezanosti ➡ vsak dan piši v razpredelnice kognitivno-vedenjske terapije, popravi svoje obrambne mehanizme, ✔️ pri 24 sem gledala video o ženstvenosti ➡ vedno nosi oblekice, počivaj, sprejemaj, neguj druge, bodi srčna in nežna, ljubi, ✔️ Pri 24 so mi rekli naj se čimveč izražam ➡ naredi blog, ✔️ pri 25 sem izgorela in so mi rekli, da moram postavljati meje ➡ vedno povej, ko ti nekaj ni kul, am ne gre? ❌

Problem je, da ko slišim kaj moram narediti in se mi zdi primeren nasvet, grem jst na vse ali nič. Saj ne rečem, včasih mi je ta sposobnost izjemno pomagala in verjamem, da mi še bo. Ampak tisto obsojanje sebe, ko en dan ne zmorem in tista omejenost kaj vse moram početi me je izjemno izčrpala. Res težko najdem ravnotežje ob ''Ja delaj to, ampak ne rabiš vedno.'' Povej mi delam ali ne delam, kako naj vem a zdaj ja ali ne? To me je vedno spravljalo v stisko. Ko sem začela razumeti, da moj ''vedno moraš'' ni ravno najboljši način življenja, sem se začela učiti ravnotežja. Želela sem intelektualno prekalkulirati ali je danes dan za to aktivnost ali ne. Hitro sem se znašla v resnični anksiozi ali sem preveč nežna do sebe in danes zmorem, a se mi le ne da in za tem v ''več moraš počivati''. Spet sem se zatekla v ''moraš,'' a tokrat imam dva ''moraš,'' ki sta si nasprotna, no ni prvič. Težko je ''morati'' postavljati meje, ko ''moraš'' vedno pomagati in biti prijazen. Pravijo, da ti telo pove kaj rabiš, a del telesa je tudi glava in ko glave ne umiriš govori namesto telesa. Seveda govori intelektualno zelo 'pametne' posplošitve: ''Vedno si zmogla trening, delo, prakso, izpite, pomoč drugim in še kuhala vse obroke, popolnoma zdrave, itak da zmoreš.'' Res sem zmogla in če se porinem zmorem tudi zdaj. Pa se morda s tem rinem v prepad?

Res občudujem ljudi, ki se že od vedno ravnajo po svojih notranjih impulzih. Celo življenje sem jim posmehljivo govorila lenobe in zdaj jih občudujem, lep preobrat. 😅 Verjetno bi mi rekli, ''Zakaj razmišljaš, delaj kar ti paše.'' ''Kaj pa če lenarim in bi v bistvu lahko naredila dober trening? Kaj če ne naredim ničesar na dan, ko imam dovolj energije da bi? Kaj če gledam nadaljevanko, ker se hočem zamotiti od občutkov, ki bi jih mogla čutiti? Kaj če jem samo zato, ker sem žalostna? Kaj če mi bodo te piškoti povzročili ogromno mozoljev in dodatnih kilogramov? Kaj če…'' No veliko je tega. Jst mislim, da se te posamezniki sploh zavedajo ne kako težko je živet s takim umom kot ga imam jaz. Lahko mu bi rekla kar ''produktivni um,'' ampak mogoče mu to ime sploh ne bi pasalo, ker na koncu verjamem, da mi, posamezniki z njim, naredimo veliko manj kot tisti, ki ne razmišljajo 2 ure ali je njihovo lenarjenje predolgo.

No, pa da vam za konec povem eno skrivnost...

Telo ve, samo ne naslanjajte se na misli, ne poslušajte, začutite kaj govori. Ampak ja kako priti v to stanje… amm mam velik teoretičnih napotkov, nekaj jih je delovalo v praksi, ampak ne vedno. Pa tudi, če niste opazili napotki so slaba stvar zame. Fora je, da če kej deluje hitro spremenim v ''moram'' ali pa se spremni v ''ne smem preveč, da se ne zasvojim''. 😅

V upanju, da mi kdo vzame moj ''moram'' ga pocrklja, poboža in neguje, Katja