Moški ne razumejo

Saj vem moški so preprosti. Rečejo dobimo se tukaj in pride kdor pride. V svojih najstniških letih sem imela večinoma moško družbo. Z njimi je bilo reeees izi. Vedela sem kje se zbirajo, prišla sem ko sem imela čas, šla ko se mi ni dalo več in prišla nazaj kot, da nikoli sploh nisem odšla. Ob enih zjutraj na Bled, sredi zime? Ja, zakaj pa ne. Pa smo tam. Ko nam ne paše več, gremo domov. Dvourni izlet narejen. Ženske smo drugačne. Najprej se zmenimo kje se bomo dobile, potem kaj bomo oblekle, potem nas zanima kaj bomo počele in še kaj vse potrebujemo s seboj. Preden se zmenimo, je skupina moških že tam in nazaj.

Ženske smo drugačne. Če želiš oditi malo po svoje ali rabiš samoto te bojo najprej vse pripadnice skupinice vprašale kaj je narobe, ali so one naredile kaj narobe in ti rekle, da ostani še malo. ''Samo na wc bi rada šla sama, proosim!'' Nobena noče vozit in vse nas je strah, še same ne vemo točno česa. Vedno se najde nekaj. A bomo zamudile bus, ali bomo obstale na cesti, kaj če ne bomo vedele kaj počet, kaj če se izgubimo, kaj če bo bedno ali umazano, kaj če ne bo nič za jesti? Moški spakirajo in grejo. Saj razumem, da smo nežnejši spol, ampak kdo nas je obdaril s toliko strahovi? Ko potujemo z moškimi, smo mirne, zadovoljne, sproščene in, najpomembnejše, spontane. Vemo, da bomo vse lahko uredile. Sploh se ne gre za to, da bodo moški uredili. Ampak dejstvo, da je tam nekdo, ki ga je malo manj strah kot nas, nas sprošča. (Sploh karkoli povezano z avti😖)

No na vsake toliko najdeš žensko, ki je prava boss lady. Sproščujoče. Rada vozi avto, če se kdo zaleti v njo jasno pokaže, da tu ne bo šlo lepo, ko naletimo na težavo sproščeno zamahne z roko in najde pot okoli nje, ter ostaja v razumu, ko druge vztrajno razlagamo kako je vse narobe. Dejstvo je, da zna vodit in ji pritisk vodenja nekaj občutljivih piščancev (beri: žensk) ne scvre možganov. To je kar zajetna naloga. Priznam, da včasih dobim občutek, da sem jaz 'najbolj neustrašna in spontana', ter prevzamem vlogo mame kure in khm… No, naj rečem, da mama kura postane bolj raztresena in nejevoljna kot vsi njeni občutljivi piščanci, zato piščanci rečejo, ''Joj mami se je zmešal, dejmo jo na varno odpeljat.'' 😂

Moški potujejo razumno. Tako tudi nerazumno porabljajo denar. Ženske se bojimo, da nas bodo okradli, moški si zamislijo vsoto in ta bo zagotovo šla, tako ali drugače. Ženske spakiramo obleko za vsako priložnost in še kakšno za vsak slučaj, moški gate, 2 majice in par nogavic. Ženske beremo knjigo, moški težijo. Ženske težimo, moški hitijo.

Najbolj zanimivo pa je, ko pravimo moškemu ''to me je prizadelo'' ali ''nisi prisoten.'' Njihova sposobnost iskati logične razlage in razrešitve je presunljiva. ''Oprosti, nisem mogel odpisati ogromno dela sem imel.'' ''Ampak, če je logično, sej če ti razložim boš razumela zakaj delam tako.'' ''Ja prid do mene.'' ''Sori bi ti mogu napisat, da me ne bo.'' ''Ja debil sem bil.'' ''Ne bit jezna.'' In najpogostejši: ''Kaj sploh hočeš?''

Ghhhhh. Hočemo čutiti. Hočemo, da čutiš, kaj čutimo. Hočemo, čutiti tvojo dejavnost. Vseeno nam je kolikokrat odpišeš, kolikokrat rečeš, da ni bilo zanalašč, koliko nafilan urnik imaš in kolikokrat si uresničil naše želje. Srce moraš dati notri! Ženske smo si vedno želele samo to. VSE. Ne 100 sms-ev na dan, pomite kopalnice, skuhane večerje in svežih rož na mizi. Če za tem ni prisotnega moškega je to zaman. Kot pri kužkih na baterije. Ne kakajo, ne lulajo, ne rabiš jih hraniti in vedno so na voljo. Pa se ljudje vseeno odločajo za prave, z dušo, ljubeznijo in težavami. Tako kot nočemo kovinske ljubezni, tako me ne želimo logične ljubezni.

Ubistvu se ne gre samo za romantične odnose. Ubistvu se gre za vse odnose. Me razlagamo kaj čutimo in oni razlagajo kaj je objektivno res. Me želimo predanost in oni želijo rešitev. Me želimo ljubezen in oni želijo navodila.

Zakaj moramo biti tako nerazumljive? In zakaj morajo oni biti tako objektivno logični in neumni? Ja, ja saj vem. Drugačni smo. Varnost nam dajo. Moški razum je kot svetilnik v nevihti ženskih občutkov. Ograda v dereči reki in most nad zmešanim levom. A včasih svetilnik pozabi svetiti, ograda se poruši in lev zbeži. Takrat svet malo zblazni. No mogoče le ženske. A če ženske niso v redu, noben ni v redu. Predstavljajte si derečo reko brez ograd.😵

Včasih so nas imeli za čarovnice. Mislim, da nas niso razumeli. Želimo se izraziti. A je to bolečina, navdušenje ali groza. Ko nas ne razumete, izražamo jasneje in glasneje. Na koncu izpademo nore, pošastne ali veličastne. Kot za koga.

A vse se je začelo, ko nas niste razumeli.

V upanju na malo boljše razumevanje ženske subjektivne narave,

Katja

Warning: Napisano je posplošeno MOJE subjektivno mnenje o ženskah in moških in ne prikazuje resnične objektivne realnosti človeštva. :)