Lizavci ⛲

Jooooj kok mi grejo vsi na živce. Razumem, da sem bila vedno pridna, prijazna delavka in vse ostalo sam zakaj rabiš to zlorabit, zakaj folk vsakič ko vidi prijaznost jo dobesedno vzame v celoti in še več? ''Koga briga za drugega? On mi je na voljo izrabil bom vse kar lahko.'' Pač ne. Pa glej, razumem, lastno odgovornost za svoje meje imam, ampak vseeno. Maš ljudi ko kljub temu, da nimaš najbolj odločnih mej ne grabijo! Maš pa ljudi k pograbijo še najmanjši delček, ki ti je ostal. In to so ljudje ki to znajo, po navad uspešni manipulativni šefi. ''Kako je pa tebi ratal uspet?'' ''Nisem se brigu za nobenega, najdel sem bogi folk, ga uporabil, in živim k grof.'' Sej jih ni spet toliko, ampak jst verjamem, da kdo pozna vsaj enega takega. Sploh v gostinstvu. Bruh. 🤢 Sladko s smajlijem napiše, če prideš kej delat in ko jasno rečeš ne, pa rata mala boga žrtev. ''A taka boš do mene?'' Prvič a je to profesionalna komunikacija? In drugič a sem mu kej dolžna? Študent sem?

In ja vem včasih sem rekla ja za vsak drek in razumem, da je pričakovanje ostalo. To so bili lepi časi za nekoga, ki je rabil delavce. Pokličeš, pridem. ''Aha, se pravi delam na Bledu do 2 zjutraj in v Ljubljani ob 7 zjutraj, na isti dan? Res nimaš nobenega? Okej, pridem.'' Ne, te časi so se končali. Sem vesela vsakega evra, ki sem ga dobila, vedno sem bila plačana za svoje delo. Delala sem v hotelih, na porokah, svečanih večerjah, prireditvah in kongresih. Niso bili pajzli s pijančki. Ampak, če te ne izrabijo stranke te pa šefi. Prvi šef v enemu boljših hotelov v Ljubljani mi je na prvi dan dela (prva služba) prijazno rekel, da imam nekaj na zadnjici in če mi pomaga pobrisati. Na riti!!! Stara sem bila 17, on pa tam okoli 50?! A si lahko še bolj ostuden? Za tem sem dobivala sporočila kako sem, kaj počnem in kaj me veseli v življenju. Res nisem hotela biti odpuščena. Spraševala sem starše in prijatelje, če je to normalno. Saj veš prvi šef, prva služba. Itak da ni bilo? Na srečo je delovalo že to, da sem samo nehala odpisovati. Nikoli ni bilo ne duha ne sluha o teh sporočilih.

Drugi mi je govoril kako všeč sem mu in da ne ve kaj točno je tisto kar ga je prevzelo, star je bil med 30-40. Ta se na srečo ni posluževal nobenih fizičnih namigovanj. Po njima pa je prevzel vodstvo mlajši, nekaj pod 30. Ne vem točno kaj je z nami ženskami, ampak ko tip postane višji v hierarhiji dobimo nekak, khm, pač ratajo piiiikico bolj privlačni. Sej veš narava je naredila svoje. Vseeno, ni važno! To ne pomen, da smo vse mokre ob njih. Samo obnašajo se pa direkt tko. Hotel me je peljati na večerjo, kljub temu, da sem poznala njegovo punco. Porinil me je ob faking steno, da me je tko šokiral, da sem samo počepnila, da sem prišla iz njegovih rok in v šoku odšla stran. Navajena sem bila, da pač moški so moški. Tega nisem nikoli omenjala, on pa tudi ne. Grabljenje za stegno, roko je bilo že vsem normalno, pa da ne govorim o komentarjih. Razumem, lahko bi jasno pokazala, da mi ni okej. Ne rečem, včasih mi je bilo zabavno, če se je šlo za besedno igro. Ampak pri moških hitro napreduje v ''ups, po nesreči.'' Tega nisem vedela. Včasih je bilo preveč. Velikrat je bilo preveč. Ne, nisem se spuščala v fizičen odnos z nobenemu. To kar sem napisala so bil najbolj intimne stvari. Ampak že te niso okej!

V tistem obdobju se nisem objemala z nikomer, še v privatnem življenju ne. Tudi z ženskami ne. Znana sem bila kot punca, ki se ne objema. Dejstvo, da bi nekoga objela iz veselja in bi me drugi gledali s tistimi njihovimi ''puppy eyes ''A mene pa ne boš'' (ja to so dejanske situacije s katerimi se ženske srečujemo) me je preveč skrbelo. Nisem bila dovolj močna, da bi rekla ne. Raje sem bila ''Katja, ki se ne objema.''

Pa potem en šef kuhinje. Imel je tako karizmo, res si užival v njegovi družbi, še posebej ženske. A mel je res grdo navado. Ko je videl žensko ob šanku se je delal, da ni prostora in se s svojim mednožjem podrsal po njeni riti. Faking študentke smo in on je star okoli 50?! in to je hotel s štirimi zvezdicami?! Prvič, ko mi je to naredil sem ga tako grdo pogledala, da sem verjetno edina, s katero se pogovarja izjemno spoštljivo in mi ne upa preblizu. To je ena izmed situacij na katero sem res res zelo ponosna! Veš kako je kot ženska težko postaviti mejo v takem okolju, takoj izpadeš zatežena, zadrgnjena in sitna. ''Joj res je bilo po nesreči.'' Ne ni bilo!

Pa, da ne govorim o tem, da je na vsake toliko katera študentka zapadla šarmu naših precej starejših šefov in njegove namige videla kot ljubezen. Res ni smešno, ko slišiš jok sodelavke, ki si želi (poročenega z otroki) šefa ob sebi. In ko zveš koliko sporočil je bilo izmenjanih, da je prišlo do te stopnje. Odgovornost je definitivno na strani šefov. Višje pozicije so plačane več, ker imajo večjo odgovornost. Ena izmed njih je razumevanje kaj pozicija nadrejenega prinaša in posledično zelo spoštljiv odnos. A zmoremo to? Zgleda da ne.

No najvišja raven izjav pa je ''Zakaj si nesramna do mene'' po tem ko rečeš, da ne boš delal ali še hujše, ko nočeš da se te naj ne dotika. In zraven reees žalosten izraz in otožen ton glasu. Ali pa še boljša ''Dej pridi delat, kaj pa imaš drugega za počet?'' Mislim srce mam? Ne mi to delat. To je samo res ogabna manipulacija. Tud jaz imam življenje izven dela. Res si želim, da bi bili vsi ljudje srečni in z veseljem pomagam pri doseganju sreče tudi drugim. Ampak nekje je dovolj. Zakaj ne more biti ne NE in zakaj potrebujemo manipulativne 'žalostne' taktike in ''Joj, kako sem bogi, samo ti me lahko rešiš.'' Vedno sem se počutila izigrano. Občutek ''rabim tebe'' ne bo zakrpal mojega zdravja, ki ga že 2 leti lovim nazaj, ne bo zacelil strahu do moških, ki sem ga nabrala v letih dela in ne bo zbrisal sramu za vsako mejo, ki je nisem postavila. Potem pa vidim tiktoke 'ful fajnih tipov', ki govorijo kako si želijo nežne, odprte in ljubeče ženske. Bila sem taka. Kaj se zgodi z nami? Ja šefi nas božajo po riti, da bi odstranili madež od prahu. Za bruuuuhat.🤢🤢

Kaj bo naredilo žensko telo drugega kot šlo v krč, se balo moških, preverjalo in melo 200 ograd okrog telesa in še 200 okrog srca. Pa to ne pride od dejanskega posilstva ali dotikanja spolovil. Ne, to pride že od samih neprijetnih objemov, pogledov, ''po nesreči'' dotikov. Pa vem, niso vsi taki. Tudi poznam šefa v gostinstvu in drugje, ki razumejo ne za ne in ve kje so meje. Pa imajo lahko tudi kakšen sproščen 'sex joke' pa nikoli ne bo izpadlo ostudno, ker veš, da VEDNO ostaja le pri šali.

Razočarana, da me je šele predmet o zlorabah,

pri 25 letih,

naučil tako pomembnih informacij,

Katja