Kaj ti govori bolečina?

Ista bolečina, podobna situacija. Mislila sm da bo tokrat drugače. Mislila sm, da je prišel čas, da se srečava. Zgledal je tko, zgledal je da se da. Včasih še vedno pomislim, da morda se da, da morda pa lahko jst drugega pripravim, da ugotovi, da rabi tudi on prav tisto, kar si jst želim od njega. Ampak kdo sem jaz, da ti govorim na kaj si pripravljen in na kaj ne? Kdo sm jaz, da te pusham v smer kamor si želim, da bi šel? Kdo sem jaz, da predvidevam kaj bo zate dobro?

Mogoče je čas za sprejemanje. Mogoče je čas, da sprejmem, da tega tukaj ni in da jst na to ne morem vplivati. Verjetno je čas, da neham reševat, da neham grabit, da samo odneham. Da samo čutim bedo te situacije in iz nje potegnem informacije o tem kaj si resnično želim.

Kaj mi govorijo solze? Govorijo mi, da si želijo stika, dotika dušice, želijo se pokazati in reči ''Tukaj sem, ranljiva in nežna a s tem nič manj čudovita.'' Govorijo svetu in meni. Mi delamo glupe napake, odrivamo ljudi, zavajamo, se delamo, da tam ni ničesar, vse da nas nekdo ne bi ranil prav tam kjer že boli. Skrivamo se. Pa smo nazaj pri mehurčkih. Ah daj pišem te bloge in skos ista tema 🙈. Moja terapevtka itak prav, da je to 'moja tema'. Baje se vsi ukvarjamo z eno in isto celo življenje. Isti problem nova raven razumevanja iguess? Sam joj prou res skos ista tema? Well, pustmo to, kdo ve kok faking bolečih točk bom še doživela. Tolažim se da tud za vse dobre še ne vem 😊.

Ampak zdaj sem tukaj. Vedno bolj pogumna sem in ponosna sem na to. Vem, da lahko polno ljubim in čutim. Prav to kar sem celo življenje verjela, da ne smem. Da sem ob tem prenaporna in iščem dramo. Brez tega me ne vidiš in brez tega, te ne vidim jst. Brez tega ni stika in če si želiš tako živeti enjoy, ampak meni to ni dovolj.

Z ljubeznijo,

Katja 🥰