A vas je blo kdaj sram?

Okej, zdaj da mal sramu vržem na papir. Jst sem pač človek, ki je rad mal bolj perfekten. In s to perfekcijo seveda pride tudi ideja, da v 99% odreagiram, mislim in razmišljam pravilno, ali drugače rečeno v skladu s situacijo. Včasih pozabim, da sem človek, da obstaja subjektivno in da včasih pač ne morem videti čez svoje vzorce. In najbolj pomembno, pozabim da je to okej. Da je okej, če komu dam nasvet, ko si ga ne želi, če koga dam v predalček, katerega se že celo življenje otepa in če koga naderem, ko mi le želi pomagati. No še bi lahko naštevala ampak mogoče bi moje sramotne podvige, khm, zamolčali. Fora je, da ko to naredim moj prečudovit um meni, da se to nikoli ne sme več ponoviti, zato je potrebno gloooboko predelati zakaj sem sploh to naredila, saj se bom drugače ostala sama. Pa grem. Grem v svojo sobo ali drugam, važno da sem sama. Tam siciram, čutim, iščem, odkrivam, googlam, raziskujem, rešujem in verjetno še kaj drugega. Včasih po par ur. In nato pridem do točke, ko sem ali resnično zadovoljna, odrešena in srečna, ali pa ne vem čisto kaj je fora mojega početja in se počutim, kot da sem sama sebe izkoristila.

Zadnje dni pogosto sanjam, da sem v situaciji, ko si želim družiti z nekom, a imam potrebo da prej počistim vso nesnago v prostoru. V vseh primerih ravno zaradi čiščenja zgubim stik. Oh ja, kot da bi mi sanje brale misli 👀. Čiščenje moje psihe in občutkov je postal moj hobi. Tako kot je nekoč moj hobi bil ''vsak dan teči 10 km in pojej čim manj''.

Disciplina mi nikoli ni bila tuja. O temu kaj 'moram' lahko razmišljam cele dneve. Če se kdaj pregrešim, pa mi moj prečudoviti um pošlje dozo sramu dobro premešanem s krivdo in zraven še za tovornjak novih disciplinarnih ukrepov, kateri naj bi popravili nastalo škodo.

Pogosto pozabim, da je ta škoda le okrušen noht na deklici. Deklici, ki bi naredila vse, da bi nekdo ostal, ko si še sama želi pobegniti. Takrat, ko gre vse narobe, ko se svet ruši in ko še sama ne ve v kateri kot naj se skrije. Takrat se ona osredotoči na svoj okrušen noht. Če nanj prilepi umetnega se 'napake' ne vidi več.

Morda pa bi ji le lahko nekdo povedal, da ima tudi sam podoben noht. Morda ga ima celo rad in bi z veseljem videl še kakšnega. Morda pa okrušen noht le ni tako slaba stvar. Morda je ravno okrušen noht tisto kar potrebuje, da se najdeta.

Deklica z okrušenim nohtom,

Katja